Nevrološke motnje predstavljajo glavni vzrok invalidnosti po vsem svetu, pri čemer se pojavnost Parkinsonove bolezni povečuje hitreje kot pri drugih nevroloških boleznih. Ta naraščajoča prevalenca je posledica izboljšanih metod za zaznavanje in diagnosticiranje Parkinsonove bolezni, večje ozaveščenosti o tej bolezni, starajoče se populacije, daljše pričakovane življenjske dobe in morda večje okoljske izpostavljenosti, povezane z industrializacijo. Parkinsonova bolezen je redka pri posameznikih, mlajših od 50 let, in se pojavlja vse pogosteje s starostjo, pri čemer doseže vrhunec med 85. in 89. letom starosti. Parkinsonova bolezen je pogostejša pri moških (razmerje med moškimi in ženskami je 1,4:1,0).